Lahko! Nekateri naši diplomanti se s provstopenjsko diplomo zaposlijo v knjižnicah, knjigarnah ali drugod. Je pa število tovrstnih delovnih mest omejeno. Magisterij ti omogoča več možnosti zaposlitve in napredovanja v stroki.
Največ naših alumnov se po zaključku študija zaposli v knjižnicah. Obstaja kar 5 vrst knjižnic: splošne knjižnice, visokošolske knjižnice, specialne knjižnice, šolske knjižnice in nacionalna knjižnica. Manjši del alumnov se zaposli tudi na polju založništva ali v drugih institucijah, ki se ukvarjajo s knjigo (npr. Javna agencija za knjigo), omogočanjem dostopa do kulturne dediščine (npr. Inštitut za novejšo zgodovino) ali upravljanjem podatkov. Nekateri študenti in študentke pa že med študijem razvijejo dodatne interese in se po zaključku študija zaposlijo v drugih panogah, na primer v marketingu.
Izkušnje kažejo, da si večina študentk in študentov na našem oddelku že med študijem najde delo v ustanovah s področja študija in tako pridobivajo pomembne izkušnje za kasnejše delo. Skrbno pripravljeni urniki jim običajno omogočajo, da se dogovorijo za opravljanje dela na dan, ko ni predavanj ali so predavanja le v določenem delu dneva. Vendar pa je najpomembnejša naloga v času študija prav študij, zato se od študentk in študentov pričakuje redno obiskovanje predavanj, predvsem obveznih seminarjev in vaj ter upoštevanje rokov za oddajo nalog.
Lahkega odgovora na to vprašanje ni. Vsaka smer ima svoje prednosti (in slabosti). Dvopredmetni študij odpira še druga obzorja in možnosti zaposlitve, zahteva pa tudi veliko usklajevanja in ponuja bolj omejen nabor predmetov na vsaki smeri. Na študiju Bibliotekarstvo in informatika to pomeni, da pridobiš osnove in se v nekoliko večji meri posvetiš področju bibliotekarstva. Enopredmetni študij pa omogoča, da bolj poglobljeno spoznaš vsa tri področja študija: bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Najbolje, da dobro proučiš predmetnik obeh smeri in se nato odločiš! Je pa v primeru dvopredmetnega študija vedno možno na drugi stopnji nadaljevati na enopredmetni smeri, če ugotoviš, da ti en študij bolj ustreza. Če gre za nadaljevanje študija prve stopnje, ni potrebno opravljati diferencialnih izpitov.
Za delo v šolski knjižnici moraš imeti zaključen magistrski študij ter pridobljeno tako pedagoško izobrazbo kot formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva. Te pogoje lahko izpolniš na več načinov. Najbolj priporočamo izbiro dvopredmetne smeri študija, saj veliko šol nima celega delovnega mesta knjižničarja, zato se delo v določenem procentu dopolnjuje s poučevanjem (npr. zgodovine, jezikov...). Na prvi stopnji dokončaš dvopredmetno smer Bibliotekarstvo in informatika, nato pa na drugi stopnji vpišeš pedagoško dvopredmetno smer Bibliotekarstvo in informacijski študiji. Tako v okviru študija pridobiš tudi pedagoško izobrazbo in se lahko takoj zaposliš v šoli. Po zaposlitvi opraviš le še strokovni izpit za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju. Če pedagoške izobrazbe ne pridobiš v okviru formalnega študija bibliotekarstva (npr. izbereš nepedagoško dvopredmetno smer na drugi stopnji ali enopredmetno smer), ob zaposlitvi v šolski knjižnici opraviš še dodatno leto izobraževanja PAI - Pedagoško-andragoško izobraževanje. Možna je tudi kombinacija enopredmetnega študija bibliotekarstva na prvi stopnji in enopredmetnega študija pedagogike na magistrski stopnji, vendar je v tem primeru potrebno opravljati diferencialne izpite za vstop na novo področje študija.
Na žalost zaradi kadrovskih omejitev to na prvi stopnji ni mogoče. Vsebine vseh treh področij študija se prepletajo skozi celotno prvo stopnjo. Pripravljamo pa za drugo stopnjo dvopredmetno smer, ki bo posvečena založniški dejavnosti in bo omogočila pridobitev naziva mag. založniških študijev. Bodo pa isti predmeti ponujeni tudi na enopredmetni smeri magistrskega študijskega programa Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji.
Res je v veliko knjižnicah, sploh tam, kjer je zaposlen en sam knjižničar, potrebno imeti dovoljenja za delo v lokalnih aplikacijah in za vzajemno katalogizacijo. Vendar pa tovrstnih nalog ne opravljajo vsi bibliotekarji. Dovoljenja za vzajemno katalogizacijo ni mogoče pridobiti v okviru študija, se pa pri več predmetih pridobiva vse potrebne osnove za kvalitetno delo na področju katalogizacije, tudi vaje potekajo v okolju COBISS. Lahko pa ob koncu prve stopnje v okviru študija opraviš tečaj Zaloga v sistemu COBISS-monografske publikacije. Po končanem prvostopenjskem študiju lahko tudi sam pri IZUM-u (Inštitut informacijskih znanosti, Maribor) in NUK-u opraviš tečaje in pridobiš dodatna dovoljenja še pred zaposlitvijo. Lahko pa seveda te tečaje opravljaš tudi po zaposlitvi na delovno mesto, kjer je zahtevana katalogizacija v sistemu COBISS.