Informacije o programu 1. stopnje

Študijski program Bibliotekarstvo in informatika v vseh treh letnikih študija prepleta tri raznolika, a med seboj tudi zelo povezana področja: bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. 

• Področje bibliotekarstva se osredotoča na upravljanje gradiva, ki ga zbirajo, ohranjajo in organizirajo različne vrste knjižnic. Ukvarja se tudi z vprašanji delovanja različnih vrst knjižnic, njihovimi vlogami v družbi in storitvami, ki jih knjižnice ponujajo svojim uporabnikom (na primer informacijsko opismenjevanje, svetovanje za branje, posredovanje informacij iz gradiva ter informacij o gradivu, podpora raziskovalcem). Pri predmetih s področja bibliotekarstva se v okviru prvostopenjskega programa študenti in študentke tako spoznajo s tematikami kot so značilnosti različnih vrst knjižnic, organizacija knjižničnega gradiva, izgradnja knjižničnih zbirk, katalogizacija, delo in komunikacija z uporabniki, raznovrstni informacijski viri in storitve knjižnic. 
• Bibliotekarstvo za vrsto svojih dejavnosti uporablja principe informacijske znanosti, področja, ki proučuje značilnosti informacij, informacijskih potreb in informacijskega vedenja ljudi z namenom ustvarjanja sistemov, ki bodo omogočili čim boljšo uporabnost in dostopnost informacij. Informacijska znanost se torej ukvarja z življenjskim ciklom informacij od njihovega nastanka, zbiranja, organizacije, shranjevanja, pridobivanja, posredovanja, zaščite in predstavitve. Pri predmetih s področja informacijske znanosti se študenti in študentke na prvostopenjskem študijskem programu spoznajo z osnovnimi principi in sistemi za organizacijo znanja in informacij ter z delovanjem in vrstami sistemov za poizvedovanje, ki omogočajo dostop do informacijskih virov. Srečajo pa se tudi z gradnjo podatkovnih modelov in digitalne knjižnice.  
• Področje knjigarstva se primarno ukvarja s proučevanjem knjige z vidika preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Združuje teoretično proučevanje različnih vlog branja v družbenem in založniškem kontekstu ter praktično spoznavanje organizacije in narave dela v založniško-medijskih hišah. Pri predmetih s področja knjigarstva se študenti in študentke na prvostopenjskem študijskem programu spoznajo s tematikami kot so pomen branja daljših besedil, razvoj in vloga knjige v zgodovinskem in družbenem kontekstu, osnove knjigarstva, delovanje slovenskega in mednarodnega knjižnega trga, različni formati in nosilci knjižnih vsebin ter kulturne politike v Sloveniji in EU.  

Vsa tri področja so izrazito interdisciplinarna in zahtevajo tudi znanja s področij kot so sociologija, psihologija, računalništvo, primerjalna književnost in raziskovanje, kar se odraža tudi v predmetniku programa.  

Diplomant in diplomantka po zaključku študijskega programa Bibliotekarstvo in informatika razumeta pomen, vlogo in vrednost knjižnic, informacij in informacijskih orodij v sodobni družbi ter poznata različne načine ustvarjanja, prenašanja, shranjevanja in spreminjanja informacij v dobrobit posameznikov, organizacij in družbe. Pridobljena znanja in veščine diplomantu in diplomantki dajejo sposobnost znajdenja v svetu informacij tako z vidika iskanja kot vrednotenja informacij, kar je v današnjih časih ena od ključnih kompetenc.  

Diplomantke in diplomanti prvostopenjskega študijskega programa Bibliotekastvo in informatika se lahko zaposlijo na ustreznih delovnih mestih v knjižnicah, knjigarnah, založbah in drugih tipih informacijskih organizacij, ki se ukvarjajo z nastajanjem, izbiranjem, urejanjem, shranjevanjem in posredovanjem publikacij in informacij tako na tradicionalen način kot s sodobnimi tehnologijami. Diplomantke in diplomanti dvopredmetne smeri prvostopenjskega programa Bibliotekarstvo in informatika si pridobijo znanja in usposobljenosti iz dveh disciplin. Poleg ciljev, ki jih dosegajo na področju vsake od izbranih disciplin, so usposobljeni pridobljena znanja povezovati tudi z drugimi področji. Program daje osnove tudi za nadaljevanje študija na drugostopenjskem programu Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji ter za vseživljenjsko strokovno in znanstveno usposabljanje, saj kandidati in kandidatke pridobijo znanja in spretnosti za obvladanje sveta informacij. Nadaljevanje študija na magistrski stopnji omogoča še širši nabor delovnih mest in zaposlitvenih možnosti (na primer v šolski knjižnici). 

V študijskem programu je delovni praksi v tretjem letniku dodiplomskega študija Bibliotekarstvo in informatika na enopredmetni smeri določenih 120 delovnih ur (tri delovne tedne), dvopredmetni pa 80 delovnih ur (dva delovna tedna).  

Delovna praksa omogoča stik učiteljev in študentov z zaposlovalci, njihovo seznanjenost z realnim delovnim okoljem, pa tudi zavedanje delodajalcev o bodočih kadrih. Obenem daje praksa boljše možnosti za sprotno odzivanje na potrebe okolja oziroma vgrajevanje relevantnih vsebin v študij. Namen delovne prakse na prvi stopnji študija je čim bolj temeljito spoznavanje delovnih procesov in praktično delo v izbrani instituciji. 

Zainteresirane ustanove se lahko s svojimi predlogi in ponudbami za delovno prakso javijo koordinatorici doc. dr. Sabini Fras Popović: sabina.fraspopovic@ff.uni-lj.si