Informacije o programu 2. stopnje

Študijski program Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji zajema tri raznolika, a med seboj tudi zelo povezana področja: bibliotekarstvo, informacijsko znanost in založništvo. Prvi letnik je skupen za vse študente in študentke, v drugem letniku pa so obvezni predmeti odvisni od izbrane smeri, ki se jo izbere ob vpisu v prvi letnik.

• Področje bibliotekarstva se osredotoča na upravljanje gradiva, ki ga zbirajo, ohranjajo in organizirajo različne vrste knjižnic. Ukvarja se tudi z vprašanji delovanja različnih vrst knjižnic, njihovimi vlogami v družbi in storitvami, ki jih knjižnice ponujajo svojim uporabnikom (na primer informacijsko opismenjevanje, svetovanje za branje, posredovanje informacij iz gradiva ter informacij o gradivu, podpora raziskovalcem). Pri predmetih s področja bibliotekarstva se v okviru drugostopenjskega programa študenti in študentke spoznajo s tematikami kot so upravljanje knjižnic, organizacija in vodenje informacijske službe, informacijsko opismenjevanje ter upravljanje z informacijskimi viri.
• Bibliotekarstvo za vrsto svojih dejavnosti uporablja principe informacijske znanosti, področja, ki proučuje značilnosti informacij, informacijskih potreb in informacijskega vedenja ljudi z namenom ustvarjanja sistemov, ki bodo omogočili čim boljšo uporabnost in dostopnost informacij. Informacijska znanost se torej ukvarja z življenjskim ciklom informacij od njihovega nastanka, zbiranja, organizacije, shranjevanja, pridobivanja, posredovanja, zaščite in predstavitve. Pri predmetih s področja informacijske znanosti se študenti in študentke na drugostopenjskem študijskem programu spoznajo z naprednejšimi tematikami organizacije informacij, s samostojnim načrtovanjem, vzdrževanjem in vrednotenjem digitalnih knjižnic in sistemov za poizvedovanje, več izvedo tudi o bibliometriji ter uporabnikih informacijskih virov in storitev.
• Področje knjigarstva se primarno ukvarja s proučevanjem knjige z vidika preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Združuje teoretično proučevanje različnih vlog branja v družbenem in založniškem kontekstu ter praktično spoznavanje organizacije in narave dela v založniško-medijskih hišah. Pri predmetih s področja knjigarstva se študenti in študentke na drugostopenjskem študijskem programu spoznajo s tematikami kot so uredniške tehnike, upravljanje in finančno vodenje založb ter trženje v založništvu.

Vsa tri področja so zelo povezana, zato so nekateri predmeti skupni vsem smerem (na primer marketing, raziskovanje, uporabniki), študenti in študentke pa lahko kot izbirne predmete poslušajo tudi predmete preostalih dveh smeri. 

Diplomant in diplomantka drugostopenjskega študijskega programa Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji sta usposobljena za samostojno zahtevnejše strokovno delo v organizacijah, ki se ukvarjajo z nastajanjem, izbiranjem, urejanjem, shranjevanjem in posredovanjem publikacij in informacij, odvisno od izbrane smeri študija. V okviru drugostopenjskega študija nadgradita znanja prvostopenjskega študijskega programa in pridobita širši nabor kompetenc s področja vodenja, načrtovanja in vrednotenja raznovrstnih aktivnosti v tovrstnih ustanovah. Znata samostojno raziskovati ter uporabiti raziskovanje za podporo razvojnega dela kot tudi za ugotavljanje vpliva ustanove, v kateri delujeta. Spoznata tudi najnovejša dognanja na področju svojega študija in jih znata kritično uporabiti pri svojem strokovnem delu. Zavedata se pomena in vloge informacij v sodobni družbi in posamezni ustanovi ter znata promovirati in razširjati vpliv ustanove, v kateri delujeta.

Na pridobljena znanja pomembno vpliva tudi izbrana smer in nabor izbirnih strokovnih oziroma zunanjih izbirnih predmetov, ki sta jih poslušala tekom študija. 

Temeljni cilj drugostopenjskega študijskega programa je usposobiti študente in študentke za organizacijo informacij v različnih okoljih. 

• Enopredmetna usmeritev Bibliotekarstvo in dvopredmetna nepedagoška smer Bibliotekarstvo in informacijski študiji, omogočata pridobitev kompetenc za najzahtevnejše strokovno in vodstveno delo v knjižnicah. 
• Dvopredmetna pedagoška smer Bibliotekarstvo in informacijski študiji posebej usposobi za samostojno delo v šolskih knjižnicah ter za načrtovanje in izvajanje različnih šolskih in obšolskih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. 
• Enopredmetna usmeritev Informacijska znanost je namenjena pridobitvi širšega nabora kompetenc za organizacijo informacij ter načrtovanje tovrstnih storitev v gospodarstvu in negospodarstvu.
• Enopredmetna usmeritev Založništvo pa daje podlago za zahtevnejša strokovna opravila v knjižno-založniških in drugih medijskih hišah ter v gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost.

Na drugostopenjskem programu Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji, se praksa izvaja v okviru izbirnega predmeta Delovna praksa. Praksa traja 120 delovnih ur (tri delovne tedne) in poteka v letnem semestru, termini se določajo vsako leto sproti.

Praksa omogoča stik učiteljev in študentov z zaposlovalci, njihovo seznanjenost z realnim delovnim okoljem, pa tudi zavedanje delodajalcev o bodočih kadrih. Obenem daje praksa boljše možnosti za sprotno odzivanje na potrebe okolja oziroma vgrajevanje relevantnih vsebin v študij.

Vse informacije za študente v zvezi s prakso so v spletni učilnici Delovna praksa.

Zainteresirane ustanove se lahko s svojimi predlogi in ponudbami za delovno prakso javijo koordinatorici doc. dr. Sabini Fras Popović: sabina.fraspopovic@ff.uni-lj.si.

Navodila za pripravo zaključne naloge na študijskem programu druge stopnje Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji:

• Splošna navodila FF
• Oddelčna navodila za prijavo, oddajo in zagovor
• Oddelčna tehnična navodila

Sprotne informacije v zvezi z magistrskimi nalogami so objavljene v spletni učilnici Magisteriji BINK.

V univerzitetni študijski program druge stopnje Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji se lahko poleg diplomantov in diplomantk eno ali dvopredmetnega študijskega programa prve stopnje Bibliotekarstva in informatike vpiše tudi, kdor je končal študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti morajo biti vsebine s strokovnih področij prvostopenjskega študijskega programa s področja bibliotekarstva in informatike in obsegajo od 12 do največ 30 KT ECTS, določi jih predstojnik oz. predstojnica oddelka. 

Vsaka prošnja za opravljanje diferencialnih izpitov se obravnava individualno, individualno se določita tudi obseg in vsebina dodatnih študijskih obveznosti iz temeljnih predmetov, bistvenih za študij na drugi stopnji.

Kandidat oz. kandidatka lahko obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje. 

Vlogo za opravljanje diferencialnih izpitov za vpis v naslednje študijsko leto je treba oddati najkasneje do 15. 2. predhodnega študijskega leta.