Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Informacije o programu 2. stopnje

Informacije o programu 2. stopnje

Študijski program Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji zajema tri raznolika, a med seboj tudi zelo povezana področja: bibliotekarstvo, informacijsko znanost in založništvo. Prvi letnik je skupen za vse študente in študentke, v drugem letniku pa so obvezni predmeti odvisni od izbrane smeri, ki se jo izbere ob vpisu v prvi letnik.

  • Področje bibliotekarstva se osredotoča na upravljanje gradiva, ki ga zbirajo, ohranjajo in organizirajo različne vrste knjižnic. Ukvarja se tudi z vprašanji delovanja različnih vrst knjižnic, njihovimi vlogami v družbi in storitvami, ki jih knjižnice ponujajo svojim uporabnikom (na primer informacijsko opismenjevanje, svetovanje za branje, posredovanje informacij iz gradiva ter informacij o gradivu, podpora raziskovalcem). Pri predmetih s področja bibliotekarstva se v okviru drugostopenjskega programa študenti in študentke spoznajo s tematikami kot so upravljanje knjižnic, organizacija in vodenje informacijske službe, informacijsko opismenjevanje ter upravljanje z informacijskimi viri.
  • Bibliotekarstvo za vrsto svojih dejavnosti uporablja principe informacijske znanosti, področja, ki proučuje značilnosti informacij, informacijskih potreb in informacijskega vedenja ljudi z namenom ustvarjanja sistemov, ki bodo omogočili čim boljšo uporabnost in dostopnost informacij. Informacijska znanost se torej ukvarja z življenjskim ciklom informacij od njihovega nastanka, zbiranja, organizacije, shranjevanja, pridobivanja, posredovanja, zaščite in predstavitve. Pri predmetih s področja informacijske znanosti se študenti in študentke na drugostopenjskem študijskem programu spoznajo z naprednejšimi tematikami organizacije informacij, s samostojnim načrtovanjem, vzdrževanjem in vrednotenjem digitalnih knjižnic in sistemov za poizvedovanje, več izvedo tudi o bibliometriji ter uporabnikih informacijskih virov in storitev.
  • Področje knjigarstva se primarno ukvarja s proučevanjem knjige z vidika preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Združuje teoretično proučevanje različnih vlog branja v družbenem in založniškem kontekstu ter praktično spoznavanje organizacije in narave dela v založniško-medijskih hišah. Pri predmetih s področja knjigarstva se študenti in študentke na drugostopenjskem študijskem programu spoznajo s tematikami kot so uredniške tehnike, upravljanje in finančno vodenje založb ter trženje v založništvu.

Vsa tri področja so zelo povezana, zato so nekateri predmeti skupni vsem smerem (na primer marketing, raziskovanje, uporabniki), študenti in študentke pa lahko kot izbirne predmete poslušajo tudi predmete preostalih dveh smeri. 

Diplomant in diplomantka drugostopenjskega študijskega programa Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji sta usposobljena za samostojno zahtevnejše strokovno delo v organizacijah, ki se ukvarjajo z nastajanjem, izbiranjem, urejanjem, shranjevanjem in posredovanjem publikacij in informacij, odvisno od izbrane smeri študija. V okviru drugostopenjskega študija nadgradita znanja prvostopenjskega študijskega programa in pridobita širši nabor kompetenc s področja vodenja, načrtovanja in vrednotenja raznovrstnih aktivnosti v tovrstnih ustanovah. Znata samostojno raziskovati ter uporabiti raziskovanje za podporo razvojnega dela kot tudi za ugotavljanje vpliva ustanove, v kateri delujeta. Spoznata tudi najnovejša dognanja na področju svojega študija in jih znata kritično uporabiti pri svojem strokovnem delu. Zavedata se pomena in vloge informacij v sodobni družbi in posamezni ustanovi ter znata promovirati in razširjati vpliv ustanove, v kateri delujeta.

Na pridobljena znanja pomembno vpliva tudi izbrana smer in nabor izbirnih strokovnih oziroma zunanjih izbirnih predmetov, ki sta jih poslušala tekom študija. 

Temeljni cilj drugostopenjskega študijskega programa je usposobiti študente in študentke za organizacijo informacij v različnih okoljih. Smer Bibliotekarstvo jih usposobi za zahtevnejše strokovno in vodstveno delo v knjižnicah, smer Informacijska znanost za organizacijo informacij v gospodarstvu in negospodarstvu, smer Založništvo pa za zahtevnejša strokovna opravila v knjižno-založniških in drugih medijskih hišah ter v gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacijah, v katerih poteka založniška dejavnost.

Na drugostopenjskem programu Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji, se praksa izvaja v okviru izbirnega predmeta Delovna praksa. Praksa traja 120 delovnih ur (tri delovne tedne) in poteka v letnem semestru, termini se določajo vsako leto sproti.

Praksa omogoča stik učiteljev in študentov z zaposlovalci, njihovo seznanjenost z realnim delovnim okoljem, pa tudi zavedanje delodajalcev o bodočih kadrih. Obenem daje praksa boljše možnosti za sprotno odzivanje na potrebe okolja oziroma vgrajevanje relevantnih vsebin v študij.

Vse informacije za študente v zvezi s prakso so v spletni učilnici Delovna praksa.

Zainteresirane ustanove se lahko s svojimi predlogi in ponudbami za delovno prakso javijo koordinatorici dr. Alenki Šauperl: alenka.sauperl@ff.uni-lj.si.

Navodila za pripravo zaključne naloge na študijskem programu druge stopnje Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji:

Sprotne informacije v zvezi z magistrskimi nalogami so objavljene v spletni učilnici Magisteriji BINK.

V univerzitetni študijski program druge stopnje Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji se lahko poleg diplomantov in diplomantk eno ali dvopredmetnega študijskega programa prve stopnje Bibliotekarstva in informatike vpiše tudi, kdor je končal:

  • katerega koli od drugih prvostopenjskih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo 14 ECTS do 18 ECTS.
  • študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet od 1.1.1994 do 11.6.2004, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo 14 ECTS do 18 ECTS.

V skladu s Statutom Univerze v Ljubljani pogoje za vpis na študij za pridobitev izobrazbe izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Postopek vodi pooblaščena oseba Univerze v Ljubljani, vsebinsko pa o priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe odloča senat članice oziroma univerze skladno s Statutom UL.

Iz nabora predmetov oddelek individualno, glede na zaključeno izobrazbo, kandidatu oziroma kandidatki predpiše dodatne obveznosti v obsegu 14 ECTS do 18 ECTS, in sicer izmed naslednjih predmetov prvostopenjskega študijskega programa Bibliotekarstvo in informatika:

  • Osnove informacijske znanosti (6 ECTS)
  • Sistemi za poizvedovanje (8 ECTS)
  • Knjiga v zgodovinskem in družbenem kontekstu (8 ECTS)
  • Osnove knjigarstva (6 ECTS)
  • Osnove bibliotekarstva in organizacije knjižnic (10 ECTS)
  • Organizacija knjižničnih zbirk (8 ECTS)

Kandidat oziroma kandidatka lahko obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program druge stopnje.

Pri izbiri ob omejitvi vpisa se kandidate oziroma kandidatke razvršča po naslednjih kriterijih:

  • povprečna ocena na dodiplomskem študiju (60%)
  • ocena diplomskega izpita oz. diplomske naloge (40%)

Če na zaključenem programu ni bilo diplomskega izpita oz. diplomske naloge, se upošteva le povprečna ocena na dodiplomskem študiju (100%).

Druge informacije, kot so pogoji za vpis, napredovanje in dokončanje študija ter prehod med študijskimi programi najdete v predstavitvenem zborniku.