

Lahko! Nekateri naÅ¡i diplomanti se s provstopenjsko diplomo zaposlijo v knjiÅŸnicah, knjigarnah ali drugod. Je pa Å¡tevilo tovrstnih delovnih mest omejeno. Magisterij ti omogoÄa veÄ moÅŸnosti zaposlitve in napredovanja v stroki.
NajveÄ naÅ¡ih alumnov se po zakljuÄku Å¡tudija zaposli v knjiÅŸnicah. Obstaja kar 5 vrst knjiÅŸnic: sploÅ¡ne knjiÅŸnice, visokoÅ¡olske knjiÅŸnice, specialne knjiÅŸnice, Å¡olske knjiÅŸnice in nacionalna knjiÅŸnica. ManjÅ¡i del alumnov se zaposli tudi na polju zaloÅŸniÅ¡tva ali v drugih institucijah, ki se ukvarjajo s knjigo (npr. Javna agencija za knjigo), omogoÄanjem dostopa do kulturne dediÅ¡Äine (npr. InÅ¡titut za novejÅ¡o zgodovino) ali upravljanjem podatkov. Nekateri Å¡tudenti in Å¡tudentke pa ÅŸe med Å¡tudijem razvijejo dodatne interese in se po zakljuÄku Å¡tudija zaposlijo v drugih panogah, na primer v marketingu.
IzkuÅ¡nje kaÅŸejo, da si veÄina Å¡tudentk in Å¡tudentov na naÅ¡em oddelku ÅŸe med Å¡tudijem najde delo v ustanovah s podroÄja Å¡tudija in tako pridobivajo pomembne izkuÅ¡nje za kasnejÅ¡e delo. Skrbno pripravljeni urniki jim obiÄajno omogoÄajo, da se dogovorijo za opravljanje dela na dan, ko ni predavanj ali so predavanja le v doloÄenem delu dneva. Vendar pa je najpomembnejÅ¡a naloga v Äasu Å¡tudija prav Å¡tudij, zato se od Å¡tudentk in Å¡tudentov priÄakuje redno obiskovanje predavanj, predvsem obveznih seminarjev in vaj ter upoÅ¡tevanje rokov za oddajo nalog.
Lahkega odgovora na to vpraÅ¡anje ni. Vsaka smer ima svoje prednosti (in slabosti). Dvopredmetni Å¡tudij odpira Å¡e druga obzorja in moÅŸnosti zaposlitve, zahteva pa tudi veliko usklajevanja in ponuja bolj omejen nabor predmetov na vsaki smeri. Na Å¡tudiju Bibliotekarstvo in informatika to pomeni, da pridobiÅ¡ osnove in se v nekoliko veÄji meri posvetiÅ¡ podroÄju bibliotekarstva. Enopredmetni Å¡tudij pa omogoÄa, da bolj poglobljeno spoznaÅ¡ vsa tri podroÄja Å¡tudija: bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Najbolje, da dobro prouÄiÅ¡ predmetnik obeh smeri in se nato odloÄiÅ¡! Je pa v primeru dvopredmetnega Å¡tudija vedno moÅŸno na drugi stopnji nadaljevati na enopredmetni smeri, Äe ugotoviÅ¡, da ti en Å¡tudij bolj ustreza. Äe gre za nadaljevanje Å¡tudija prve stopnje, ni potrebno opravljati diferencialnih izpitov.
Za delo v Å¡olski knjiÅŸnici moraÅ¡ imeti zakljuÄen magistrski Å¡tudij ter pridobljeno tako pedagoÅ¡ko izobrazbo kot formalno izobrazbo s podroÄja bibliotekarstva. Te pogoje lahko izpolniÅ¡ na veÄ naÄinov. Najbolj priporoÄamo izbiro dvopredmetne smeri Å¡tudija, saj veliko Å¡ol nima celega delovnega mesta knjiÅŸniÄarja, zato se delo v doloÄenem procentu dopolnjuje s pouÄevanjem (npr. zgodovine, jezikov...). Na prvi stopnji dokonÄaÅ¡ dvopredmetno smer Bibliotekarstvo in informatika, nato pa na drugi stopnji vpiÅ¡eÅ¡ pedagoÅ¡ko dvopredmetno smer Bibliotekarstvo in informacijski Å¡tudiji. Tako v okviru Å¡tudija pridobiÅ¡ tudi pedagoÅ¡ko izobrazbo in se lahko takoj zaposliÅ¡ v Å¡oli. Po zaposlitvi opraviÅ¡ le Å¡e strokovni izpit za strokovne delavce v vzgoji in izobraÅŸevanju. Äe pedagoÅ¡ke izobrazbe ne pridobiÅ¡ v okviru formalnega Å¡tudija bibliotekarstva (npr. izbereÅ¡ nepedagoÅ¡ko dvopredmetno smer na drugi stopnji ali enopredmetno smer), ob zaposlitvi v Å¡olski knjiÅŸnici opraviÅ¡ Å¡e dodatno leto izobraÅŸevanja PAI - PedagoÅ¡ko-andragoÅ¡ko izobraÅŸevanje. MoÅŸna je tudi kombinacija enopredmetnega Å¡tudija bibliotekarstva na prvi stopnji in enopredmetnega Å¡tudija pedagogike na magistrski stopnji, vendar je v tem primeru potrebno opravljati diferencialne izpite za vstop na novo podroÄje Å¡tudija.
Na ÅŸalost zaradi kadrovskih omejitev to na prvi stopnji ni mogoÄe. Vsebine vseh treh podroÄij Å¡tudija se prepletajo skozi celotno prvo stopnjo. Pripravljamo pa za drugo stopnjo dvopredmetno smer, ki bo posveÄena zaloÅŸniÅ¡ki dejavnosti in bo omogoÄila pridobitev naziva mag. zaloÅŸniÅ¡kih Å¡tudijev. Bodo pa isti predmeti ponujeni tudi na enopredmetni smeri magistrskega Å¡tudijskega programa Bibliotekarstvo, informacijski in zaloÅŸniÅ¡ki Å¡tudiji.
Res je v veliko knjiÅŸnicah, sploh tam, kjer je zaposlen en sam knjiÅŸniÄar, potrebno imeti dovoljenja za delo v lokalnih aplikacijah in za vzajemno katalogizacijo. Vendar pa tovrstnih nalog ne opravljajo vsi bibliotekarji. Dovoljenja za vzajemno katalogizacijo ni mogoÄe pridobiti v okviru Å¡tudija, se pa pri veÄ predmetih pridobiva vse potrebne osnove za kvalitetno delo na podroÄju katalogizacije, tudi vaje potekajo v okolju COBISS. Lahko pa ob koncu prve stopnje v okviru Å¡tudija opraviÅ¡ teÄaj Zaloga v sistemu COBISS-monografske publikacije. Po konÄanem prvostopenjskem Å¡tudiju lahko tudi sam pri IZUM-u (InÅ¡titut informacijskih znanosti, Maribor) in NUK-u opraviÅ¡ teÄaje in pridobiÅ¡ dodatna dovoljenja Å¡e pred zaposlitvijo. Lahko pa seveda te teÄaje opravljaÅ¡ tudi po zaposlitvi na delovno mesto, kjer je zahtevana katalogizacija v sistemu COBISS.