Kontakt

+386 1 2411 246
darko.ogrin@ff.uni-lj.si

Govorilne ure

Zimski semester 2024/25:

Sreda, 9:00-10:30

Za GU po Zoomu je potrebna predhodna najava.

Kabinet

226

Oddelek za geografijo

prof. dr. Darko Ogrin

Izobrazba

Dodiplomska

Diploma: učitelj geografije in zgodovine, Univerza v Ljubljani (Pedagoška akademija), Ljubljana, Slovenija, 1979-1982; profesor geografije in zgodovine, Univerza v Ljubljani (Filozofska fakulteta), Ljubljana, Slovenija, 1982–1985.

Podiplomska

Magisterij: Univerza v Ljubljani (Filozofska fakulteta), Ljubljana, Slovenija (Fizična geografija), 1991, »Klimatska pogojenost drevesnega prirastka v Sloveniji«, mentor: akademik dr. Ivan Gams, red. prof.

Doktorat: Univerza v Ljubljani (Filozofska fakulteta), Ljubljana, Slovenija (Fizična geografija), 1994, »Mezoklimatogeografija Koprskega primorja in njene spremembe v zadnjih stoletjih, mentor: akademik dr. Ivan Gams, red. prof.

Zaposlitev

1987–1994: mladi raziskovalec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,

1994–1995: asistent za geografijo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,

1995–2009: docent za geografijo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,

2009–2019: izredni profesor za geografijo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

2019–         : redni profesor za geografijo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

2002–2007: gostujoči profesor, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Koper

Pedagoško delo

Bolonjski program, 1. stopnja:

2009-            Fizična geografija I (predavanja)

2009-            Klimatogeografija (predavanja)

2012-            Geografija Slovenije (predavanja)

2017-            Uvod v geografijo (predavanja)

Bolonjski program, 2. stopnja:

2013-  Geografske metode znanstvenega proučevanja (predavanja)

Raziskovalno delo

Topoklimatologija in lokalna klimatogeografija: Področje fizične geografije in klimatologije, ki se ukvarja z raziskovanjem podnebnih značilnosti na lokalni in mikroravni. Te so na eni strani odvisne od splošnih in regionalnih podnebnih razmer ter specifično modificirane zaradi lokalnih topografskih značilnost, predvsem reliefa, vodnih razmer in talne vlažnosti ter rabe površja.

Spreminjanje podnebja in historična klimatologija: Interdisciplinarno področje, ki se ukvarja z aktualnim raziskovanjem spreminjanja podnebja in projekcijami bodočega podnebja ter možnimi posledicami bodočega podnebja v naravnem in družbenem okolju. Historična klimatologija interpretira s pomočjo različnih metod spreminjanje podnebja in posledice sprememb v preteklosti, s ciljem lažjega ovrednotenja pomena sodobnih sprememb in izdelave projekcij bodočega podnebja.

Zgodovina geografije: Področje teorije geografije, ki zasleduje razvoj geografske misli v svetovnem merilu in ga vzporeja z domačim okoljem.

Regionalna geografija: Celovito raziskovanje posameznih delov (regij, pokrajin) Zemljinega površja. Kandidat se posveča predvsem geografiji Slovenije in znotraj nje Slovenski Istri.

Nagrade in priznanja

1986: fakultetna Prešernova nagrada za diplomsko delo

1987: Priznanje Osvobodilne fronte Slovenskega naroda Krajevne konference SZDL Črni Kal (za strokovne domoznanske prispevke o KS Črni Kal)

2002: Bronasta plaketa Zveze geografskih društev Slovenije

2009: Srebrna plaketa Zveze geografov Slovenije

 

1. OGRIN, Darko. Long-term air temperature changes in Ljubljana (Slovenia) in comparison to Trieste (Italy) and Zagreb (Croatia). Moravian geographical reports, ISSN 1210-8812, 2015, 23, 3, str. 17-26.

2. OGRIN, Darko. Severe storms and their efects in sub-Mediterranean Slovenia from the 14th to the mid-19th century. Acta geographica Slovenica, ISSN 1581-6613, 2007, 47, 1, str. 7-24.

3. OGRIN, Darko. Olive growing in Slovenian Istria and climatic limitations to its development. Moravian geographical reports, ISSN 1210-8812, 2007, vol. 15, no. 3, str. 34-40.

4. OGRIN, Darko. Räumliche Vielfalt von Klima und Vegetation. V: ALBRECHT, Volker (ur.), DROZG, Vladimir (ur.). Slowenien : Transformationen und kleinräumige Vielfalt, (Natur-Raum-Gesellschaft, Bd 5). Frankfurt am Main: Institut für Humangeographie. 2008, str. 76-93.

5. OGRIN, Darko. Tree rings and climate in sub-Mediterranean Slovenia. V: HEINRICH, Ingo (ur.). TRACE : Tree Rings in Archaeology, Climatology and Ecology. Vol. 4, Proceedings of the Dendrosymposium 2005, April 21st - 23rd 2005, Fribourg, Switzerland,  ISSN 1433-5530, Reihe Umwelt/Environment, 61). Jülich: Forschungszentrum Jülich. 2006, str. 77-83.

6. OGRIN, Darko. Modern age climatic fluctuation in the area of the Gulf of Trieste. Geografski zbornik, ISSN 0373-4498. [Tiskana izd.], 1994, 34, str. 5-80.

7. OGRIN, Darko. Physical-geographical factors relevant for the developmnet of Ljubljana. V: ŠPES, Metka (ur.), et al. Challenges of spatial development of Ljubljana and Belgrade, (GeograFF, 8). Ljubljana: Scientific Publishing House of the Faculty of Arts. 2010, str. 27-36.

8. OGRIN, Darko. Climate research on Slovenian territoty in pre-instrumental period : weather and climate in the 17th century. V: ZORN, Matija (ur.), CIGLIČ, Rok (ur.), PERKO, Drago (ur.). Geographical tidbits from Slovenia : special issue on the occasion of the 32nd International Geographical Congress in Cologne, Geografski vestnik, ISSN 0350-3895, 84, 1. Ljubljana: Association of Slovenian Geographers. 2012, str. 87-97.

9. OGRIN, Darko. A contribution to the definition of thermal belt in Sub-pannonian Slovenia. Geographica Pannonica : international scientific journal, ISSN 0354-8724, 2005, 9, str. 4-8.

10. OGRIN, Darko. Modern climate change in Slovenia. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: Association of the Geographical Societies of Slovenia: Založba ZRC. 2004, str. 45-50.

11. OGRIN, Darko, KREVS, Marko. Assessing urban heat island impact on long-term trends of air temperatures in Ljubljana. Dela, ISSN 0354-0596. [Tiskana izd.], 2015, Št. 43, str. 41-59.

12. SEN, Asok K., OGRIN, Darko. Analysis of monthly, winter, and annual temperatures in Zagreb, Croatia, from 1864 to 2010 : the 7.7-year cycle and the North Atlantic Oscillation. Theoretical and applied climatology, ISSN 1434-4483. [Spletna izd.], February 2016, vol. 123, issue 3, str. 733-739.

13. STAUT, Miha, KOVAČIČ, Gregor, OGRIN, Darko. The spatial cognition of Mediterranean in Slovenia: (in)consistency between perception and physical definitions. Acta geographica Slovenica, ISSN 1581-6613. [Tiskana izd.], 2007, letn. 47, št. 1, str. 105-131.

14. BRANCELJ, Anton, ŠIŠKO, Milijan, LAMI, Andrea, APPLEBY, Peter, LIVINGSTONE, David M., REJEC BRANCELJ, Irena, OGRIN, Darko. Changes in the trophic level of an Alpine lake, Jezero v Ledvici (NW Slovenia), induced by earthquakes and climate change. V: LAMI, A. (ur.), CAMERON, N. (ur.), KORHOLA, A. (ur.). Paleolimnology and ecosystem dynamics at remote European Alpine lakes : MOuntain LAkes Research programme, MOLAR, (Journal of limnology, ISSN 1129-5767, Supplement, 1). Verbania Pallanza: Istituto Italiano di Idrobiologia. 2000, str. 29-42.

15. OGRIN, Darko. Podnebni tipi v Sloveniji = The climate types in Slovenia. Geografski vestnik : časopis za geografijo in sorodne vede, ISSN 0350-3895. [Tiskana izd.], 1996, letn. 68, str. 39-56. (Članek je bil v mednarodnih revijah v zadnjih letih vsaj 12 krat citiran, dokazila pri D. Ogrinu)

Obvezni predmeti

Izbirni predmeti

Sodelavke in sodelavci oddelka

Dogodki

05. 12. 2024
Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zgodba o preživetju atomske bombe: Dediščina uničenja in spomina

05. 12. 2024
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Srednjeangleška večjezičnost z vidika sociolingvistike

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spremljevalni program znanstvene konference Dediščine antihumanizma

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Konferenca Dediščine antihumanizma

03. 12. 2024
Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Slovenščina v šoli: izzivi in priložnosti slovenščine kot materinščine na primarni in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja