Praznična večglasja

Prazniki in njihovi pomeni, oblike in prizorišča se spreminjajo, kakor se spreminjajo skupine, ki jih ti priklepajo nase: motivi in prakse praznovanja tako ne le, da trajneje ali začasno fiksirajo idenitete skupin, jih tudi premikajo. Moč prazničnih ritualov ni zgolj v zamrzovanju konformnosti do starega in ukoreninjenega, temveč tudi v omogočanju sprememb. Zato so osvobajajoči, ne pa zasužnjujoči. Njihova » odprtost« ali transformativna moč ustavarja sodobno praznično pokrajino kot krpanko tradicijskega in inovativnega, spominov na preteklosti in misli za prihodnost, kolektivnega in individualnega, globalnih tokov in lokalnih posebnosti. Raziskovalcem narekuje kritične obravnave, ki so same glas v mnogoglasju interpretacij fenomenov prazničnosti.