Sprehod čez Tivoli: funkcionalno razvrednoten prostor, moč kulturne dediščine in prilagojena ponovna raba

Pravi pomladanski sprehod po parku Tivoli (foto: Barbara Lampič)

Pravi pomladanski sprehod po parku Tivoli (foto: Barbara Lampič)

V okviru dogodkov Leta dediščine FF je 4. marca popoldan potekal prijeten interdisciplinaren sprehod po Tivoliju. Pod vodstvom Maruše Zorec (Fakulteta za arhitekturo UL), Renate Novak Klemenčič (Oddelek za umetnostno zgodovino UL FF), Tatjane Adamič (ZVKDS OE Ljubljana) in Barbare Lampič (Oddelek za geografijo UL FF) so si ogledali vlogo dediščine v prostoru. Triurni sprehod po 44 ha velikem parku Tivoli je sodelujoče vodil mimo številnih zavarovanih območij kulturne dediščine. Skozi zgodovino se je park spreminjal, postopoma so vanj vstopale nove dejavnosti in objekti. 

V parku Tivoli sta bila v začetku 20. stoletja zgrajena dva gostinska objekta: Hotel Tivoli – Švicarija in Hotel Bellevue. Oba objekta sta razglašena za spomenika lokalnega pomena. Kljub enakemu varstvenemu režimu pa v zadnjih desetletjih doživljata povsem drugačno usodo. Švicarija je bila leta 2017 zgledno prenovljena po načrtih Maruše Zorec v tesnem sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, danes pa imajo tam prostor umetniški ateljeji in gostinski lokal, ki v svojem historičnem ambientu gosti različne prireditve. Hotel Bellevue nezadržno propada in izgublja svoje dediščinske vrednosti. Na različno usodo obeh objektov v enaindvajsetem stoletju je vplivalo lastništvo. Hotel Bellevue je po denacionalizaciji leta 2001 zamenjal številne lastnike, ki niso znali oziroma želeli prepoznati njegovega dediščinskega potenciala in zgodovinskega pomena za identiteto Ljubljančanov. Švicarija pa je kljub slabemu fizičnemu stanju zaradi interesa in podpore Mestne občine Ljubljana doživela celovito kvalitetno prenovo in dobila novo, pretekli rabi prilagojeno funkcijo.

Za razliko od neinvazivne prenove Švicarije, ki ohranja identiteto prostora, pa je na robu parka Tivoli kljub temu, da je bilo kopališče Ilirija, ki ga je konec dvajsetih let prejšnjega stoletja zgradil Stanko Bloudek zaščiteno, s podporo Mestne občine Ljubljana nastala predimenzionirana stavba novega bazena Ilirija, ki briše spomine lokalne skupnosti. 

Da nam je mar za našo dediščino, so pokazali številni udeleženci različnih generacij in profilov (preko 40) in najemniki ateljejev v Švicariji, ki so v pogovoru z udeleženci poudarili moč navdiha prenovljenega objekta in parka Tivoli. 

 

Zadnje novice

Nagrada Društva Mesto žensk za prof. dr. Lilijano Burcar

Prof. dr. Lilijana Burcar (foto: subversivefestival.com)

Odlična FF: predstavitev znanstvenoraziskovalnih dosežkov in podelitev Šumijevih priznanj