Obča zgodovina srednjega veka

Obča zgodovina srednjega veka

Ure predavanj: 60

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Mlacović Dušan, izr. prof. dr. Mlinar Janez

V skladu s Heglovo filozofijo zgodovine so pri študiju obče zgodovine izpostavljeni tako imenovani obči pojavi in obča dogajanja, ki so značilna za večja območja in civilizacije tega sveta. Obča zgodovina srednjega veka se omejuje na ozemlje Evrope, torej na proučevanje nastanka in razvoja sodobne evropske civilizacije. Pri srednjem veku je v tem okviru predvsem poudarek na zahodni, srednji in južni Evropi, torej na ozemlju katoliške Cerkve. Seveda to ne izključuje razmeroma podrobnega prikaza, opremljenega s podatki, tezami in literaturo vseh posameznih pomembnih dogajanj in procesov, kot so barbarski napadi ob koncu antike, preseljevanje ljudstev, nastanek barbarskih držav, sledeče si države Merovingov, Karolingov, Otoningov, Kapetingov, angleških Normanov, Bizantinsko cesarstvo, papeštvo, gospodarski tokovi, trgovina, križarske vojne, boj za investituro, Poljska, Bolgarija in Rusija v srednjem veku, islam in Arabci, miselnost in teologija, pozno-srednjeveška kultura (Dante).

- M. Keen, Srednjeveška Evropa, Ljubljana 1993, 297 str.
- R. Lopez, Rojstvo Evrope, Ljubljana 1969, 477 str.
- K. Frischler, Sijaj in sence križarskih vojn, Ljubljana 1976, 287 str.
- J. Le Goff, Za drugačen srednji vek, Ljubljana 2002, 469 str.
- Svetovna zgodovina od začetkov do danes, Ljubljana 1981, 705 str.
- Svetovna zgodovina, Ljubljana 1976, str. 224-313.
- H. Pirenne, Srednjeveška mesta, Gospodarska in socialna zgodovina srednjeveške Evrope, Ljubljana 1956, 363 str.
- E. Bovo, Korenine srednjega veka, Ljubljana 1998, 224 str.
- P. J. Geary, Mit narodov. Srednjeveški izvori Evrope. Ljubljana 2005, 240 str.