Socialna psihologija

Pri predmetu izhajamo iz sociohistoričnega modela socialne psihologije, ki vztraja pri družbeni kontekstualizaciji socialnopsiholoških konceptov. Osrednja pozornost je namenjena socialnopsihološkim koncepcijam razmerij med individualnim in družbenim od konca 19.stoletja dalje, ki temeljijo na tezi, da družbeni procesi časovno in logično obstajajo pred samozavedajočim se individuom: (simbolni) interakcionizem (G.H.Mead), njegov vpliv na socialnopsihološke konceptualizacije; socialnikonstruktivizem/konstrukcionizem (Harré, Gergen, Secord); dekonstruktivizem (Henriques, Venn). Predmet predstavlja mehanizme družbenega vpliva, analizira fenomene družbenega razlikovanja, procese in mehanizme normalizacije, preko katerih se oblikujejo samoumevni kriteriji dobrega, koristnega, normalnega in patološkega, deviantnega. Med temami, ki jim predmet posveča posebno pozornost, so vloga predsodkov in stereotipov v individualni psihični ekonomiji ter v re/produkciji hierarhičnih družbenih razmerij; psihologija množic, psihološki ideali liberalizma; vpliv družbenih manjšin na večino. V zadnjem delu pozornost namenja medosebnim odnosom na mikroravni: predstavi značilnosti psiholoških skupin, analizira skupinsko strukturo in specifične značilnosti medosebnih odnosov v skupini (socialna klima: kohezivnost, privlačnost, konfliktnost).