Fenomenološka in kulturna hermenevtika

Fenomenološka in kulturna hermenevtika

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 30

Ure vaj: 0

ECTS točke: 5

Nosilec/izvajalec: prof. dr. Komel Dean

A) Fenomenološka hermenevtika
Filozofsko razvitje situacije sodobnosti mora najprej upoštevati dosežke fenomenološke in hermenevtične filozofije v prejšnjem stoletju ter jih preveriti tako v razmerju do filozofske tradicije kot do aktualne filozofske situacije. Izhodiščni vidik je moderno izkustvo nihilizma, ki filozofiji nalaga, da išče v smeri druge govorice. Interpretativna prisvojitev temeljnih fenomenoloških in hermenevtičnih tekstov tvori tisto osnovo, na podlagi katere se izriše topologija tematskega polja v konceptih »intencionalnosti« »svetovnosti«, »jezika«, »tekstualnosti«, »diference«, »eksistence« »zgodovine«, »sodobnosti«, »tehnike«, »umetnosti« Filozofije pri tem ni mogoče predpostavljati kot gotove vednosti, marveč iz odprte napotenosti mišljenja v sledenju fenomenski govorici.

B) Kulturna hermenevtika
Uvodoma so predstavljeni zgodovinski in sodobni vidik pojmovanja kulture v razmerju do filozofije.
Filozofsko pojmovanje kulture je nadalje obravnavano v razmerju do religije, umetnosti, znanosti in politike. Posebna pozornost je namenjena specifičnosti humanističnih ved, koliko najdejo svoj aplikativni smisel v kulturi. K temu se priključuje obravnava vpliva informacijskih tehnologij na kulturo v njenem družbenem in ustvarjalnem pomenu.
Razumevanje kulture v družbenem kontekstu je danes povezano predvsem s široko problematiko interkulturnosti, ki terja filozofsko refleksijo pojmovnja identitet in različnosti. K temu se pridružujejo tudi elementi pop kulture, ki predstavlja prevladujoči način kulturnega posredovanja danes.
Naposled je obravnavan še smisel še smisel ustvarjalnosti, ki se izmika kulturni inštituciji in kaže na njene meje.

A Fenomenološka hermenevtika
Tema: Fenomenologija, umetnost, tehnika
Benjamin, Walter: »Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati«. V: Izbrani spisi, Ljubljana 1998, str. 145–176. COBISS.SI-ID - 78350336
Heidegger, Martin: »Vprašanje po tehniki«. V: Predavanja in sestavki, Ljubljana 2003, str. 10–46. COBISS.SI-ID - 126223872
Heidegger, Martin: »Poreklo umetnosti in določitev mislenja«. V: O umetnosti, Ljubljana 2015, str. 229–247. COBISS.SI-ID - 282764288
Husserl, Edmund: »Pismo Hugu von Hofmannsthalu«. Nova revija 21, 245/246 (2002), str. 271–274. COBISS.SI-ID - 122057728 (članek) in 4435458 (revija)
Dodatna literatura
Sepp, Hans Rainer / Embree, Lester (ur.): Handbook of Phenomenological Aesthetics, Springer, Dordrecht/Heidelberg/London/New York 2010. COBISS.SI-ID - 43853410

B Kulturna hermenevtika
Izpitna literatura
Agamben, Giorgio: »Kaj je dispozitiv?«. Problemi 45, 8-9, 2007, 13-28. COBISS.SI-ID - 32011565 (članek) in 13608448 (revija)
Deleuze, Gilles: »Imanenca: neko življenje«; »Aktualno in virtualno«. Problemi 49, 9-10, 2011, str. 5–15. COBISS.SI-ID - 271131136 (prvi članek) in 33855533 (drugi članek) ter 13608448 (revija)
Eagelton, Tery: The Idea of Culture, Oxford 2000, str. 1–31. COBISS.SI-ID - 6929462 ali
http://www.faculty.fairfield.edu/dcrawford/eagleton_2000.pdf (pregledno).
Freud, Sigmund: Prihodnost neke iluzije, Maribor 1996, str. 9–24. COBISS.SI-ID - 38873601
Huizinga, Johan – Caillois, Roger – Fink, Eugen: Teorija igre. (Huizinga: O izvoru kulture v igri; Fink: Igra kot simbol sveta), Ljubljana 2003, str. 9–45, 307–333. COBISS.SI-ID - 126918656
Jameson, Fredric: »Kulturna logika poznega kapitalizma«. V: Postmodernizem, Ljubljana 2001, str. 7–68. COBISS.SI-ID - 112015872 ali https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I5FXDP0X/b1d1fe4d-34b1-4dd6-a… (str. 5–56).
Nietzsche, Friedrich: »O resnici in laži v zunajmoralnem smislu«. FNM: filozofska revija za učitelje filozofije, dijake in študente XI/1-2 (2004), str. 65–72. COBISS.SI-ID – 222526720 (članek) in 79291136 (revija)
Simmel, Georg: »Koncept in tragedija kulture«. V: Izbrani spisi o kulturi, Ljubljana 2000, str. 27–54. COBISS.SI-ID – 107983360