Predavanje Bernarda D. Geoghegana o Lacanu kot nelacanovcu na FF in pogovor ob izidu prevoda njegove knjige Koda na FDV

Vabljeni na predavanje zgodovinarja tehnologije in medijskega teoretika z Univerze v Göteborgu Bernarda D. Geoghegana, ki ga bo imel v četrtek, 5. marca, ob 18. uri v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti. Predaval bo o nekem drugem Lacanu: »Da bi odkrili zapostavljena zavezništva, kot je denimo Lacanova privrženost kibernetiki, a tudi njena kritika, moramo najti nove načine zvestobe metodi, ki – ravno zaradi zvestobe – postanejo izdajalski do mainstreamovskega, doktrinarnega lacanovstva. Biti zvest zgodnjemu Lacanu utegne pomeniti, da se razidemo s samim človekom in obudimo možnosti, za katere se zaradi svojega zgodovinskega položaja ni mogel prizadevati.«

Po predavanju bodo sledila vprašanja, ki jih bo moderiral dr. Primož Krašovec, izredni profesor z Oddelka za sociologijo FF, med njimi tudi: Kako Lacana osvoboditi lacanovcev (če je komu sploh do tega)? Na svoj megalomanski način jih je bil sit tudi že sam: »Po kaj prihajajo? Kaj si mislijo? Njihovi pogledi so tako prazni. In vsi tisti magnetofoni so kot pištole, usmerjene vame! Ne razumejo; popolnoma sem prepričan, da ničesar ne razumejo. Prihajajo zgolj zato, da bi lahko rekli, da pišejo knjigo o Lacanu, biografijo Lacana.«

Daljši odlomek iz intervjuja z avtorjem pravkar izdanega prevoda knjige Koda: Od teorije informacij do francoske teorije, ki postreže z alternativnozgodovinsko trajektorijo Jacquesa Lacana, je objavljen na spletni strani založbe Sophia (prevod je izšel v njeni zbirki Izhodi). Celoten intervju, ki sta ga naredila Marko Bauer (prevajalec in sourednik zbirke Izhodi) in Primož Krašovec (sourednik zbirke Izhodi), je izšel kot spremna beseda h Kodi.

Predavanje bo del programa ob dnevu ZIFF.

4. marca, dan pred predavanjem na FF, bo ob 17. uri v Čitalnici Aleša Debeljaka na Fakulteti za družbene vede še pogovor z naslovom »Bilo kuda koda svuda«. Koda ni samo knjiga o tem, kako je bil nastanek t. i. francoske teorije tesno povezan s povojnim ameriškim financiranjem, katerega osnovna težnja je bila tehnokratsko oz. kibernetsko reševanje problemov, temveč tudi o tem, kako sama kibernetika v svojih začetkih ni bila »zgolj« stvar inženirjev in matematikov, kot je bil Norbert Wiener, temveč tudi antropologov, jezikoslovcev in psihiatrov (Mead, Bateson, Jakobson, McCulloch itd.). 

Na pogovoru o knjigi in z njo povezanimi temami bodo – v duhu pisane druščine Macyjevih konferenc – sodelovali: 

– Suzana Koncut, prevajalka ključne francoske teorije in fikcije (Lévi-Strauss, Barthes, Deleuze, Perec, novi roman, novi novi roman itd.) ter s Kodo tesno prepletenega romana Sedma funkcija jezika Laurenta Bineta

– prof. dr. Simon Dobrišek s Fakultete za elektrotehniko in predstojnik tamkajšnjega Laboratorija za strojno inteligenco

– prof. dr. Miran Možina, psihiater, sistemski psihoterapevt in direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja

– v imenu ponovnega zbliževanja med družboslovjem in humanistiko ter potencialnih zametkov neke nove znanosti o človeku pa tudi izr. prof. dr. Natalija Majsova s FDV in izr. prof. dr. Primož Krašovec s FF.

Pogovor bo povezoval Marko Bauer.

Dogodka sta posvečena lani umrlemu Janezu Strehovcu, pionirju teorije tehnologije in medijske teorije v Sloveniji.

Za pomoč pri organizaciji predavanja na FF se najlepše zahvaljujemo prodekanu izr. prof. dr. Sašu Jeršetu in Magdaleni Cvetkovi; za pomoč pri organizaciji pogovora na FDV pa Katedri za kulturologijo.